BISTVENE ZAKONITOSTI HOMEOPATSKEGA ZDRAVLJENJA

BISTVENE ZAKONITOSTI HOMEOPATSKEGA ZDRAVLJENJA

Similia similibus curentur- podobno naj se zdravi s podobnim. To je osnova homeopatije, alternativne metode zdravljenja, ki je stara že več kot 200 let. Ideja se je porodila nemškemu zdravniku Samuelu Hahnemannu, ko je preizkušal skorjo kininovca. Zaužitje skorje kininovca, ki se je uporabljal za zdravljenje malarije, je pri njem sprožilo znake, značilne za malarijo. Sklepal je, da snov (ustrezno redčena in potencirana), ki pri zdravem človeku povzroči določene znake, lahko ozdravi bolnika s podobnimi bolezenskimi znaki.

Tako je bil postavljen prvi homeopatski zakon: Podobno zdravimo s podobnim. Najlažje to ponazorimo s primerom. Pik čebele povzroči na mestu vboda oteklino, ki je obarvana rdeče. Mesto je tudi boleče s tipično zbadajočo bolečino. Hladni obkladki bolečino olajšajo. Mesto je občutljivo na dotik in toploto. Homeopatsko zdravilo Apis mellifica, ki je pripravljeno iz čebele, po nekaj odmerkih odpravi sledi vboda. To zdravilo pa se ne uporablja samo pri piku čebele, temveč tudi pri pikih drugih insektov, ki povzročijo podobne znake kot pik čebele (bolečina, oteklina, ki je obarvana rdeče). Apis mellifica uporabljamo tudi pri drugih težavah:

• Zvin gležnja (in druge poškodbe) z zbadajočo bolečino, vročo in rdeče obarvano oteklino, občutljivo na dotik
• Vnetje sluznice v žrelu, kadar je le to oteklo in obarvano rdeče, oteklo mesto izgleda, kot da je polno vode; bolečina je zbadajoča in oseba ima težave pri požiranju
•  Pri herpesu na ustnici v začetni fazi, ko oseba čuti zbadajočo bolečino in mesto začenja otekati; dotik stanje poslabša
• Vnetje sklepov, ko so ti topli in rdeči; vnetje spremlja ostra zbadajoča bolečina; stanje izboljšajo hladni obkladki; vsak dotik stanje poslabša

V Evropi je homeopatija uveljavljena in zakonsko urejena komplementarna metoda zdravljenja. Homeopatska zdravila so uvrščena v Evropsko farmakopejo. V Sloveniji so zakonsko urejena v zakonu o zdravilih in pravilniku o homeopatskih zdravilih. Materia medica je knjiga o homeopatskih zdravilih in vsebuje opise zdravil oziroma njihovo uporabo. Opis zdravila je seznam možnih učinkov. V homeopatiji opis imenujemo slika zdravila in obsega vse možne znake in simptome.

Homeopatska zdravila so izdelana iz rastlin ali delov rastlin, živali ali njihovih delov ali iz mineralov. V postopku izdelave zdravila je pomembno potenciranje ali dinamiziranje. To je poseben postopek, ki ga je razvil izumitelj Hahnemann in je značilen za ta zdravila. S potenciranjem se doseže zmanjšanje toksičnosti vhodnih surovin in želena energijska zdravilna moč.

Stopnjo razredčevanje označujemo z izrazom potenca. Poznamo:

• C potence, ki so izdelane v postopku, pri katerem se osnovna raztopina redči v razmerju 1: 100. C6 pomeni, da je v šest zaporednih korakih raztopina redčena v stotinskem (centimalnem)razmerju. Vsak korak vključuje tudi potenciranje.
• D potence- redčenje poteka v razmerju 1:10 (desetinsko ali decimalno)
• Druge potence (Q, LM), ki jih v vsakodnevni praksi ne uporabljamo

Izbira homeopatskega zdravila je težka naloga. Pri izbiri je potrebno upoštevati:

• osnovni simptom bolezni (npr. vnetje sluznice v žrelu, oteklina, bolečina…)
• značilnosti simptoma (npr. bolečina je pulzirajoča, oteklina je rdeče obarvana…)
• dejavnike izboljšanja in poslabšanja (npr izboljšajo hladni obkladki, poslabša dotik, toplota…)
• počutje bolnika (npr, utrujenost, strah…)
• vzrok nastanka bolezni (poškodba, pik insekta , izpostavljenost hladnemu vremenu…)

Na prvi pogled enako bolezensko stanje (npr. boleče žrelo) se pri posameznikih precej razlikuje (lahko ali težko požira, bolečino občuti različno močno, je žejen ali ni žejen, je utrujen ali ne, bolezni ga je strah ali ne…). Vsak od nas se na bolezen odziva drugače. Zato bomo tri osebe z bolečim žrelom lahko zdravili s tremi različnimi zdravili (npr. Aconit, Apis mellifica ali Belladonna). Vsakemu bomo svetovali tisto zdravilo, pri katerem se slika zdravila kar najbolj ujema z vsemi simptomi bolezni in počutjem bolnika. Izbira zdravila bo lažja, če bo bolnik v razgovoru povedal čim več.

Pri izbiri zdravila se nato odločimo še za ustrezno potenco homeopatskega zdravila. Kadar gre za blažje težave, se uporabljajo nizke potence (C6 do C9 ali D4 do D6). Te uporabljamo tudi, kadar želimo samo lokalno delovanje. Potence C12 ali D12 uporabljamo pri bolj intenzivnem dogajanju. Ko lahko določimo tudi spremljajoče znake (utrujenost, strah, ipd), uporabimo srednje potence, C30 ali D30. Delovanje višjih potenc je močnejše in bolj dolgotrajno in zahteva posvet z zdravnikom homeopatom.

Homeopatska zdravila se odmerjajo individualno glede na odziv bolnika. Najpogosteje se uporabljajo kroglice ali kapljice (v Sloveniji imamo samo zdravila v obliki kroglic). Običajen odmerek je 5 kroglic ali 5 kapljic. Nižje potence dajemo 3 do 5 krat dnevno, srednje potence 2 do 3 krat dnevno, višje potence enkrat dnevno ali samo vsakih nekaj dni. Homeopatsko zdravilo spodbudi odziv organizma na prejeto informacijo. Zato je naslednji odmerek potreben takrat, ko telo potrebuje novo vzpodbudo oz. ko se je ponovno pojavil bolezenski znak (npr. bolečina v žrelu). Pri piku čebele lahko dajemo zdravilo Apis mellifica vsako uro. Zdravilo prenehamo jemati takoj, ko pride do izboljšanja. Če po 3- 4 odmerkih ni izboljšanja, zdravilo ni bilo pravilno izbrano in je potrebno poiskati drugo zdravilo. Lahko pa se stanje takoj po odmerku poslabša, vendar pride čez nekaj časa do izboljšanja- to je takrat, ko smo dali previsoko potenco sli smo prepogosto odmerjali zdravilo. Takrat počakamo. Če so ti znaki zelo neprijetni, popijemo kamilični čaj, ki nevtralizira delovanje homeopatskih zdravil.

Pri uporabi homeopatskih pripravkov pa velja nekaj opozoril:

• homeopatske pripravke jemljemo pol ure pred jedjo ali pol ure po jedi
• bolnik naj v času zdravljenja ne uživa kave, kokakole, črnega čaja ter čaja iz kamilice ali mete,
• mentol slabo vpliva na delovanje homeopatskih zdravil (pozor pri zobnih pastah, žvečilnih gumijih in bombonih!),
• kroglic ne prijemamo z rokami niti se jih ne dotikamo s kovinskimi predmeti (žlica)- za pomoč pri odmerjanju ali za mešanje raztopin uporabljamo plastične žličke in steklo
• kroglice damo pod jezik in počakamo, da se raztopijo
• otrokom lahko kroglice raztopimo v kozarčku vode
• med jemanjem homeopatskih zdravil ne opuščajte zdravljenja s klasičnimi zdravili

Zdravila shranjujemo na suhem mestu, zaščiteno pred svetlobi in pri sobni temperaturi, oddaljene od virov sevanja (računalnik, mobilni telefon, televizor, mikrovalovna pečica). Če smo iz stekleničke stresli preveč kroglic, jih ne vračamo v stekleničko.

Marsikdo homeopatiji pripisuje placebo učinek- to pomeni lažno zdravilo, katerega delovanje je posledica naših pričakovanj oziroma prepričanja, da pomaga. Zanimiva pa je ugotovitev, da se na zdravljenje dobro odzovejo tudi otroci in da imajo uspehe tudi v veterinarski medicini. Veliko ljudi poskusi homeopatijo s prepričanjem, da škoditi ne more. Lekarniški farmacevti se strinjamo, da je varnost bolnikov na prvem mestu. Zato je pomembno, da ostaja homeopatija v rokah dodatno izobraženih zdravstvenih delavcev (zdravnikov in farmacevtov), ki bomo znali svetovati in po potrebi tudi odsvetovati uporabo homeopatskih zdravil. Homeopatska zdravila so tudi ustrezno zakonsko regulirana, kar dodatno prispeva k varnosti uporabnikov.

V naslednjih prispevkih bomo s kolegicami predstavile nekaj najpogosteje uporabljanih homeopatskih zdravil in njihovo uporabo,predvsem za tiste indikacije, ki so primerne za samozdravljenje.

Darja Potočnik Benčič,
mag. farm., spec.