Borovnica (lat. Vaccinium myrtillus) je grmičasta rastlina, ki v začetku poletja bogato obrodi in na svoja rastišča privabi veliko število obiralcev plodov. Govorimo o samonikli ali divji borovnici, ki raste v naravi, praviloma v okoljih, ki so ekološko čista. Plodovi so dejansko sadje iz narave, hrana visoke in cenjene kakovosti. Borovnica je zaradi bogate zakladnice zdravilnih učinkovin tudi zdravilna rastlina. Zadnja leta srečujemo gojeno sorto, tako imenovano ameriško borovnico, tudi na naših vrtovih. Rastlina zraste nekoliko višje in obrodi debelejše plodove. V primerjavi z divjimi so ti nekoliko manj aromatični in vsebujejo nižji odstotek aktivnih učinkovin.
Sveže borovnice imajo svoje mesto v kulinariki. Plodove jemo sveže, samostojno ali kot dodatek k sadnim solatam in k sladoledu. Uporabimo jih lahko za različne slaščice, pite, zavitke, rulade, torte. Sezono uživanja borovnic lahko podaljšamo s konzerviranjem. Zamrznjene jagode ohranijo vse koristne lastnosti svežih. Pripravimo lahko različne marmelade in želeje. Za zdravilne namene plodove sušimo. Priljubljena oblika so tudi borovnice v žganju, ki so že od nekdaj veljale za ljudsko zdravilo.
Sveži plodovi vsebujejo flavonoide, zlasti antocianine, zaradi katerih imajo borovnice tako značilno temno barvo. Te učinkovine so odlični antioksidanti. S pomočjo poskusov je bilo ugotovljeno, da antioksidanti s tem, ko lovijo škodljive proste radikale, preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic in s tem strjevanje krvi. Preprečujejo tudi razgradnjo vezivnega tkiva v žilnih stenah, zato rečemo, da varujejo žile. Podoben učinek imajo tudi na poškodbe mrežnice (retinopatija), ki nastanejo zaradi sprememb v krvnih žilicah mrežnice. Te se pogosto pojavijo pri sladkornih bolnikih in tistih s povišanim krvnim tlakom. Zato se tem bolnikom še posebej priporoča uživanje svežih borovnic. Pri nas nekoliko manj, v svetu pa je kar nekaj pripravkov iz svežih borovnic, ki vsebujejo predvsem učinkovine z antioksidativnim delovanjem.
Posušeni plodovi vsebujejo druge aktivne učinkovine, ki nastanejo pri sušenju. Iz polifenolnih spojin tako nastanejo čreslovine. Te učinkujejo v debelem črevesu tako, da zavirajo rast bakterij in krepijo sluznico črevesa. Za ta namen uporabimo posušene plodove tako, da jih zgrizemo ali iz njih pripravimo zavretek, ki ga nato popijemo in še pojemo vse plodove. Ta njihov zdravilni učinek je v ljudski in uradni medicini najbolj uveljavljen, v prvi vrsti za zdravljenje drisk, zlasti pri otrocih. Posušite jih lahko sami, na voljo so tudi v lekarnah.
Sveže ali posušene za slast ali za zdravje, borovnice so vedno odlična izbira.
Namig: Združite prijetno s koristnim in se odpravite v naravo v času, ko zorijo borovnice, in si sami naberite sadje oz. zdravilo. Pa na zaščito pred klopi ne pozabite!
Mirjana Dunjić Lapuh,
mag. farm.