ČILI (lat. Capsicum Annuum), pekoča paprika ali feferoni so najbolj pogosta imena za isto zelenjavo, ki jo poznajo in uporabljajo v vseh kuhinjah sveta. Številne vrste gojimo na plantažah, v rastlinjakih, na domačih vrtovih in zaradi čudovitih barv plodov tudi v okrasnih loncih. Rastlina izvira iz Južne Amerike, od koder se je razširila po celem svetu. Najbolj jo v svojih kuhinjah cenijo in uporabljajo v Indiji, na Kitajskem, v Mehiki in pri naših sosedih, na Madžarskem. Čili je najvišja podoba pikantnosti. Ta je odvisna od vrste čilija in podnebja, v katerem raste. Ostrina oziroma pikantnost se že od leta 1912 meri po tako imenovani Scovillovi lestvici pikantnosti. Po tej lestvici ima sladka paprika 0 enot, najbolj znana vrsta ostrega čilija, jalapeño, ima do 5000 enot, do nedavnega najbolj oster je habanero, ki meri do 600.000 enot. Obe vrsti prihajata iz Južne Amerike. V Indiji so vzgojili vrsto Naga Bhut Jolokia, pri kateri so izmerili vrednosti preko milijon enot. Uživanje te vrste je lahko tudi smrtno nevarno, zato je njena uporaba omejena, ponekod tudi prepovedana. Znana pekoča omaka tabasko (kupimo jo lahko tudi v naših trgovinah) se pridobiva iz rdečega habanera in doseže 8000 enot. Ob soli in popru velja čili za najbolj priljubljeno začimbo. Je redni spremljevalec številnih omak in jedi, s termično obdelavo se njegova pikantnost še poveča. Kot modna začimba se pojavlja v vrhunskih sirih in temnih čokoladah.
V našem okolju še vedno velja zmotno mišljenje, da je pikantnost oziroma ostrina čilija škodljiva za želodec. Jed si dodatno raje dosolimo in dobro popramo, da dosežemo pikantnost, kar pa je zdravju precej bolj škodljivo. Od pekočih paprik najraje uporabljamo feferone, sveže, posušene ali vložene. Njihova ostrina doseže le 100–500 enot po Scovillovi lestvici.
Že stara ljudstva so cenila zdravilno moč čilija, kar je spoznal tudi Kolumb in čili prinesel v Evropo. V tradicionalnem zdravilstvu velja za naravni antibiotik, odlično razkužilo, pospešuje prebavo, poživlja krvni obtok in krepi kapilare, uporabljen na koži ugodno vpliva na revmatske bolezni.
Glavna zdravilna učinkovina čilija in vseh pekočih paprik je alkaloid kapsaicin, ki je topen v maščobah, zato lahko pekoč občutek v ustih uspešno »pogasimo« z mlekom, ki vsebuje večji odstotek maščob. Kapsaicin po zaužitju sproža toploto, ki povzroča znojenje in posledično očisti telo. V želodcu sproži povečano izločanje želodčnih sokov, ki zaščitijo sluznico in pospešijo predelavo hrane in odvajanje plinov. Pospeši se pretok krvi v žilah, okrepijo se kapilare, v možganih pa se pod vplivom kapsaicina pospešeno tvorijo endorfini, hormoni, ki v telesu sprožajo občutke sreče, zadovoljstva in ugodja ter blažijo bolečine. Svež čili vsebuje tudi veliko vitamina C, kar štiri- do petkrat več kot limone, vitamine skupine B, betakarotene in minerale. Zato krepi tudi naš imunski sistem.
V prehranskih dopolnilih najdemo čili v izdelkih, ki so namenjeni uravnavanju telesne teže in očiščevanju telesa, v obliki kapsul ali tablet. Vsebujejo ga tudi protibolečinski toplotni obliži, ki se nalepijo na kožo na mestu bolečine.
Namig: Za dobro počutje in ohranjanje zdravja si občasno privoščite pekočo hrano s čilijem. Predvsem pa to storite v državah, kjer je čili doma in kjer pri pripravi hrane in nasploh vladajo slabše higienske razmere. Tako se boste izognili marsikateri prebavni težavi in si polepšali dopust.
Mirjana Dunjić Lapuh,
mag. farm.