Mediji poročajo o omejitvah obiskov v bolnišnicah zaradi gripe in prehladnih obolenj in tudi v lekarnah opažamo vse večje število obolelih oseb. Najpogosteje obolevajo za okužbami dihal, ki jih povzročajo virusi ali bakterije. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri ljudeh, ki so utrujeni, čustveno izčrpani, imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah v obdobju med menstrualnima ciklusoma, najpogosteje pa pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom.
Bolezen je vedno bolje preprečiti kot zdraviti. Okužbam se bomo izognili, če bo naš imunski sistem v vrhunski formi in če skrbimo za higieno. Ne gre samo za umivanje rok, o čemer bom malo več napisala v nadaljevanju, ampak tudi za to, kako ukrepamo pri kašljanju in kihanju. Priporočljivo je ,da kašljamo in kihamo v papirnati robec, ki ga nato zavržemo. Če robca nimamo, zakašljajmo v rokav in ne v roko. Z roko se namreč dotikamo drugih ljudi pri rokovanju in dotikamo se predmetov, ki se jih dotikajo tudi drugi. Ko smo bolni, pazimo tudi, da smo na primerni razdalji s sogovornikom (okrog 1 meter), da ne kašljamo ali kihamo v sogovornika. Še najbolje je, če se nekaj dni, ko je bolezen najbolj intenzivna, zadržujemo doma.
Oseba z imunskim sistemom v dobri kondiciji morda celo ne bo zbolela, ali pa bo potek bolezni blažji in krajši. Če govorimo o gripi, je edina res prava preventiva cepljenje. Žal se pri nas cepi premalo ljudi, da bi s cepljenjem preprečili širjenje bolezni, torej epidemije. Sicer pa dobro kondicijo imunskega sistema vzdržujemo zlasti z zdravim življenjskim slogom- primerna, pestra, raznolika prehrana, obogatena z več sadja in zelenjave, gibanje na svežem zraku in dovolj počitka. Prostore je potrebno zračiti. V času, ko je veliko bolnih, pa se, kolikor je to izvedljivo, izogibajmo prostorov z večjimi skupinami ljudi. Glede na življenjski slog je za marsikoga smiselno, da si v zimskem času pomaga s prehranskimi dopolnili z vitamini in minerali, lahko pa tudi z izdelki, ki so namenjeni krepitvi imunskega sistema (ameriški slamnik, beta glukani, matični mleček, medicinske gobe, antioksidanti, ipd.).
V lekarnah so na voljo tudi različna razkužila, s katerimi pa ni treba ravno pretiravati. Uporabo razkužila svetujemo takrat, ko gre za ogrožene skupine potencialnih bolnikov, kot so dojenčki, kroničnimi bolniki ali če neposredno negujemo obolele. Temeljito umivanje rok je osnovni in najbolj preprost ukrep, s katerim preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni, kot sta gripa in prehlad. Z milom in mehanskih čiščenjem s kože odplaknemo »nevarne« mikroorganizme. Na prvi pogled enostavno, a je le potrebno pri umivanju rok slediti napotkom, ki so učinkoviti. Pomembno je, kdaj si roke umivamo, s kakšnimi sredstvi za umivanje, da uporabimo pravilno tehniko umivanja in to počnemo dovolj dolgo.
Kdaj umiti roke? Roke umijemo takoj, ko se umažejo. Doma ali na delovnem mestu jih je treba umivati pogosto in seveda pravilno. Umivamo jih po nečistih opravilih, pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane. Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z bolnikom. Le tako lahko preprečimo, da se v hrano, ki jo pripravljamo, iz našega okolja ne prenesejo povzročitelji različnih bolezni in da z dotikanjem posameznih predelov telesa na ali v naše telo ne zanesemo mikroorganizmov. Še posebno pomembno je dosledno in vestno umivanje rok v času epidemij različnih obolenj.
Torej, za umivanje uporabimo toplo vodo in milo. Če milo uporablja več oseb, bo to lažje s tekočim milom. Namilimo in umijmo celotno površino rok, vključno s konicami prstov, med palcem in ostalimi prsti. Milo je potrebno temeljito izprati. Če uporabljamo milnik za večkratno uporabo, je tudi tega potrebno redno čistiti. Za sušenje rok so bolj primeren papirnate brisače (če brisačo uporablja več oseb), v domačem okolju pa bombažne brisače, ki jih redno peremo.
Še nekaj napotkov: pred umivanjem rok odstranimo z rok vse nakit. Čas umivanja je odvisen od opravila in od nečistoč na naših rokah.
V mnogih javnih ustanovah, zlasti zdravstvenih, boste na hodnikih opazili posode z razkužili. Razkužila so namenjena temu ,da jih vsi obiskovalci uporabimo. S tem v danih okoliščinah maksimalno prispevamo k preprečevanju širjenja okužb.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/za-preprecevanje-sirjenja-okuzb-poskrbimo-tudi-z-umivanjem-rok ) so ob svetovnem dnevu umivanja tok, 15. Oktobru, pripravili priporočila glede umivanja rok.
mag. Darja Potočnik Benči
mag. farm., spec.