IMUNSKI SISTEM
Kaj je imunski sistem? To je zapleten sestav organov, celic in molekul, ki naše telo brani pred vdorom tujkov oziroma jih uničuje. To so bezgavke, mandlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc ter skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesni sluznici. Človek je neprestano v stiku z bakterijami, virusi, glivami in paraziti. Zato je lahko skozi evolucijo preživel, ker je razvil učinkovit sistem obrambe. Ob vdoru tujkov se v telesu sprožita dve vrsti obrambe. Prva je prirojena odpornost, druga je pridobljena odpornost. Oba sistema delujeta povezano. Če povzročitelju bolezni uspe premagati prvo, to je anatomsko oviro, ki jo predstavljajo koža in sluznice, se takoj aktivira nespecifičen sistem prirojene odpornosti, hkrati pa se sprožijo procesi, ki z majhno zakasnitvijo privedejo do učinkovitega procesa specifične ali pridobljene odpornosti.
Vdor mikrobov v telesu povzroči reakcijo, ko jo imenujemo vnetje. Na mestu vnetja se močno okrepi obrambna zmožnost tkiva. Poveča se prekrvavitev, zato je mesto vnetja pordelo in oteklo. V vnetnem žarišču se začnejo kopičiti obrambne celice. Sproščajo se snovi, ki jih imenujemo mediatorji vnetja. Ti imajo različne naloge: komplementni sistem uničuje mikrobe, histamin širi žile, levkotrieni in prostaglandini vplivajo na gibanje belih krvnih celic ter v možganih vplivajo na center za regulacijo telesne temperature, in sicer tako, da se pojavi povišana telesna temperatura (zato zdravila, ki zavirajo sintezo prostaglandinov, znižujejo vročino).
Nespecifično imunost aktivirajo škodljivi mikroorganizmi, lahko pa tudi telesu lastne snovi. Prva obrambna vrsta so fagocitne celice. Površina bakterijske celice se razlikuje od človeških celic po določenih lastnostih, na osnovi katerih jih fagocitne celice prepoznajo, jih požrejo, ubijejo in razgradijo. Med fagocitne celice štejemo nevtrofilce, monocite in tkivne makrofage. Nevtrofilci in monociti nastajajo v kostnem mozgu, od tam pa prehajajo v kri. V krvi preživijo dan ali dva in nato odmrejo. Makrofagi se razvijejo iz monocitov in imajo daljšo življenjsko dobo. Izločajo mediatorje, ki privedejo do specifičnega oziroma pridobljenega imunskega odziva.
Delovanje specifičnega imunskega odziva usmerjajo makrofagi, protitelesa in limfociti. Limfocite delimo na limfocite T in B. Limfociti B so odgovorni za prepoznavanje škodljivih mikroorganizmov. Ko jih prepoznajo, začnejo tvoriti specifična protitelesa. Protitelesa potujejo po krvi in ko prepoznajo povzročitelja bolezni (bakterijo ali virus), se vežejo na del celične membrane (antigen) mikroorganizma. Protitelesa mikroorganizma ne uničijo, ampak ga označijo in s tem privabijo druge celice imunskega sistema, ki škodljive mikroorganizme uničijo. Limfociti T prav tako prepoznajo mikroorganizem po njegovem specifičnem antigenu in se na antigen vežejo. Zaradi te vezave se sprostijo iz limfocita T posebni mediatorji (citokini), ki so signal za nadaljnjo aktivacijo limfocitov B in T. Limfocite T delimo na celice pomagalke in na celice ubijalke. Celice pomagalke sodelujejo z limfociti B, celice ubijalke pa neposredno uničujejo patogene.
Imunost lahko tudi okrepimo, aktivno ali pasivno. Aktivna naravna imunost nastane zaradi stika telesa s povzročiteljem bolezni. Sproži se tvorba protiteles ki so ob naslednjem stiku z istim povzročiteljem že prisotna. Umetna aktivna imunost je cepljenje- cepivo vsebuje oslabljene povzročitelje bolezni (pomembna je prisotnost antigena, po katerem celice imunskega sistema povzročitelja prepoznajo), kar pa zadošča za tvorbo protiteles. Druga vrsta imunosti pa je pasivna imunost, ko bolniku dajo protitelesa.
Iz napisanega sledi, da je imunski sistem precej zapleten, vendar učinkovit sistem v boju proti tujkom. Če deluje normalno, tudi razlikuje med »lastnim« in »tujim«.
Alergije ali preobčutljivostne reakcije so posledica napake v delovanju imunskega sistema. Celice imunskega sistema prepoznajo alergen za škodljivo snov in sprožijo intenziven imunski odgovor nanj. Še hujše posledice ima lahko pretiran imunski odziv na snovi ali celice, ki so sicer lastne organizmu – govorimo o avtoimunskih boleznih, ko limfociti uničujejo telesu lastne celice, ker jih spoznajo za tujke. Najbolj pogoste alergijske bolezni so na primer astma, atopični dermatitis in rinitis, med avtoimunskimi boleznimi pa Chronovo bolezen, multiplo sklerozo, sladkorno bolezen tipa 1 in revmatoidni artritis.
V nadaljevanju pa o tem, kaj oslabi našo odpornost, kako lahko imunski sistem krepimo in o prehranskih dopolnilih, ki jih uporabljamo v ta namen.
Darja Potočnik Benčič,
mag.farm.,spec.;
Lekarne Ptuj
