NAJPOGOSTEJŠE NALEZLJIVE BOLEZNI OTROK

NAJPOGOSTEJŠE NALEZLJIVE BOLEZNI OTROK

Otroci skozi otroštvo prebolijo številne nalezljive bolezni in si tako »gradijo« svoj imunski sistem. Več možnosti, da zbolijo, je v vrtcu, kjer so v skupinah, kot doma. V vrtcu se pogosto pojavljajo okužbe zgornjih dihal in črevesne nalezljive bolezni. Ker smo že v poletju, bomo prehlade in druge okužbe zgornjih dihal tokrat izpustili. Pri vseh nalezljivih bolezni je pomembno, da glede (ne)obiska vrtca upoštevamo zdravnikova navodila. Nalezljive bolezni povzročajo bakterije, virusi, glivice ali paraziti. Običajno se prenašajo s človeka na človeka ali pa se okužimo od živali.

Poleti so bolj aktualne driske, katerih vzrok so okužbe (najpogosteje virusne) ali zastrupitve s hrano. Kdaj moramo otroka z drisko peljati k zdravniku? Na splošno velja, da dojenčkov, mlajših od treh mesecev, ne zdravimo sami, brez posveta z zdravnikom. Pri otrocih, starih do enega leta lahko samozdravljenje traja do en dan in pri večjih, do treh let, do dva dni. Seveda odvisno od splošnega stanja otroka. Virusna driska običajno izzveni v nekaj dneh. Mlajši kot je otrok oz. dojenček, bolj nevarna je lahko driska zaradi dehidracije (primanjkljaja vode v telesu). Pri driskah, ne glede na vzrok, je torej najpomembneje, da uporabimo rehidracijsko raztopino, to je v vodi raztopljena rehidracijska sol, ki vsebuje elektrolite in glukozo. Tako preprečimo »izsušitev telesa«, dajanje navadne vode ni enakovredno. Dobro je, če rehidracijsko raztopino dajemo redno, vsaj na začetku, na 5 do 10 min. Dajemo jo po žličkah, ker jo otroci zaradi slabega okusa pogosto zavračajo. Medicinskega oglja pri driskah pri otrocih ne priporočamo. Ko ima drisko doječi dojenček, z dojenjem ne prekinemo. Posebna prehrana pri otroku z drisko načeloma ni potrebna, čeprav se je bolje izogibati zelo sladkim in mastnim jedem. Trajanje driske skrajša uporaba probiotikov. Probiotiki so »dobri mikroorganizmi«, ki naseljujejo naše črevesje. Pri izbiri izdelka upoštevamo vrsto, količino in proizvodnjo probiotika. Najbolj proučevana seva za akutno drisko pri otrocih sta Lactobacillus GG and S. boulardii.

Najpogostejše nalezljive bolezni z izpuščaji pri otrocih pri nas so: škrlatinka, norice, peta in šesta otroška bolezen. Vse, razen škrlatinke, so virusne, zato nekega specifičnega zdravljenja ni in običajno ni niti potrebno. Otrok naj počiva, dovolj pije, po potrebi znižujemo temperaturo. Izjema je škrlatinka, ki jo povzročajo bakterije (streptokoki) in jo zdravimo z antibiotiki. Škrlatinko lahko otrok preboli večkrat, preden nastopi imunost. Izpuščajev pri noricah oz. vodenih kozah ne mažemo, kot se je priporočalo včasih, s kremami za sušenje, kot so tekoči pudri, ampak s pršili ali kremami, ki hladijo. Po potrebi dajemo sirup proti srbenju.

Poleg virusov in bakterij nalezljive bolezni povzročajo tudi glivice. Pri otrocih je pogosta mikrosporija, ki jo povzroča gliva iz rodu Microsporum. Prizadene samo kožo ali lasišče. Otroci se okužijo običajno v poletnih mesecih od okuženih potepuških mačk, psov, lahko tudi hrčkov in drugih glodavcev. Začne se s spremembo, ki je podobna piku komarja (okroglo-ovalna in ostro omejena), vendar se rdečina širi in ima dvignjen luskinast rob, v sredini je koža videti zdrava. Pri okužbi v lasišču se začnejo lomiti in izpadati lasje. Mikrosporijo mora zdraviti zdravnik, ki predpiše kremo ali tablete. Zaradi visoke kužnosti prizadete dele na odkritih delih telesa pokrivamo, otrokom pa odsvetujemo obisk telesne vzgoje, vrtca ali šole do negativnih mikrobioloških izvidov. Pomemben je tudi pregled vseh družinskih članov, ki so v stiku z obolelim. Okužene živali mora pregledati veterinar, okužbe pa se prijavljajo epidemiološki službi.

Od okužb z zajedavci so pri otrocih pogoste okužbe s podančicami in z navadnimi glistami. Otroci okuženi z glistami so pogosto razdražljivi, imajo slabši apetit, občasne bolečine v trebuhu, občasno drisko, kolobarje okrog oči, pri dolgotrajni okužbi lahko slabše napredujejo v razvoju. Tipičen znak pri podančici je srbečica zadnjika, zlasti ponoči. Te okužbe zdravimo s tabletami, ki jih predpiše zdravnik. Nekateri uporabljajo pripravke s česnom, ki pa lahko pri majhnih otrocih dražijo želodec, vprašljiva je tudi učinkovitost. Zaradi nalezljivosti je pogosto treba zdraviti tudi druge družinske člane, pomembna je osebna higiena in higiena rok (nohti naj bodo pristriženi). Posteljnino in spodnjo perilo je treba prati na najmanj 60 ⁰C in ga prelikati. Peskovnike je treba zračiti in prekopavati, po stiku z živalmi si umivati roke.

In nazadnje so tu še klopi. Klopi z ugrizom lahko prenašajo virus, ki povzroča vnetje možganskih ovojnic in osrednjega živčnega sistema (meningoencefalitis) in bakterijo, ki povzroča boreliozo (Lymska bolezen). Proti prvemu obstaja cepivo, tudi že za otroke, starejše od enega leta. Obe bolezni potekata v več fazah, ki jih je včasih težko prepoznati. Pri boreliozi se na začetku pojavi rdeč izpuščaj, ki se lahko pojavi tudi na mestu, kjer klop ni bil prisesan. Pomembno je opazovanje vbodnega mesta oz. kože vsaj mesec dni. Lymska borelioza ne pušča imunosti in vsak oboleli otrok lahko ponovno zboli. Najuspešnejša zaščita pred klopi je zaščita pred vbodom klopa oz. čimprejšnja odstranitev že prisesanega klopa. Otroka primerno oblečemo, da je telo čim bolj pokrito, svetla oblačila so boljša, ker so klopi bolj vidni. Uporabimo repelente ali druge odvračevalce klopov, ki pa seveda niso popolnoma zanesljivi. Doma otroka takoj pregledamo in klopa, če ga najdemo, čim prej odstranimo, ker tako zmanjšamo verjetnost okužbe. Klopa odstranimo sami, za to ni potreben zdravnik. Primemo ga s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom, ne sunkovito, izvlečemo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olj, krem, mazil. Če ostane rilček v koži, poskusimo odstraniti tudi tega, ker lahko to povzroči ognojitev, čeprav za prenos okužbe to ni nevarno in zaradi tega ni treba takoj k zdravniku.

Nekateri otroci zbolevajo pogosteje kot drugi. Tako pač je. Otrokov imunski sistem je namreč tisti, ki odloča, kolikokrat otrok zboli. Pomagamo mu lahko z dovolj spanja, gibanja na prostem in zdravo, raznoliko prehrano. Kaj več pa skoraj težko. Otroštvo gre svojo pot.

dr. Marjetka Korpar, mag. farm.

Lekarne Ptuj