PARADIŽNIK
PARADIŽNIK (Solanum lycopersicum) je rastlina, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropo je prišla v 16. stoletju. Zaradi intenzivne rdeče barve plodov je paradižnik v začetku veljal za strupenega in zdravju škodljivega. Šele v 18. stoletju je bil v Evropi spoznan za užitnega in zdravju koristnega, nakar se je začela njegova masovna pridelava. Danes je priljubljena povrtnina v celem svetu. Čeprav botanično spada med sadje, ga danes uživamo kot zelenjavo. Obstajajo številne vrste paradižnika, ki se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem ko je količina in sestava hranilnih snovi v vseh vrstah približno enaka.
Zaradi svoje atraktivne barve, vonja in okusa je nepogrešljiv v vseh kuhinjah sveta. Dosegljiv je preko celega leta, pogoji za njegovo rast in dozorevanje se dajo umetno ustvariti v različnih okoljih. Arome, barve in okusi plodov so pri tem nekoliko šibkejši v primerjavi s tistimi, ki se razvijejo pri paradižnikih, ki dozorijo v naravnih pogojih na odprtem. Uporablja se svež in predelan, pri čemer večinoma ne izgubi svojih hranilnih lastnosti. Paradižnik v prehrani že dolgo ni samo solata. Je osnova za pripravo številnih omak, juh in je nepogrešljiv v vsaki ozimnici. Lahko ga zamrznemo, vložimo v kis ali posušimo. Posušeni paradižniki, vloženi v olivnem olju z mediteranskimi začimbami, se pogosto znajdejo tudi v vrhunski kulinariki v različnih kombinacijah jedi.
Zdravilne lastnosti paradižnika so že dolgo poznane. Paradižnik so jedli tudi da bi pogasili žejo, se osvežili in spodbudili tek. Paradižnikov sok z dodatki še danes velja za dobro domače zdravilo za preganjanje »mačka«. V paradižniku je največ vode, zato je idealno dietetično živilo z malo kalorijami. Številni vitamini in minerali so v paradižniku, predvsem veliko vitamina C in betakarotenov (provitaminov vitamina A), od mineralov so pomembni kalcij, kalij, železo in magnezij. Najbolj pomembna zdravilna učinkovina v paradižniku, ki je odgovorna tudi za barvo, pa je likopen. Raziskave so dokazale njegovo močno antioksidativno delovanje. Ta se predvsem kaže kot dobra zaščita pred boleznimi srca in ožilja, kot preventiva pred nekaterimi oblikami raka, predvsem raka na prostati, in kot učinkovita zaščita pred škodljivimi vplivi UV žarkov na kožo v poletnih mesecih, ko je ta bolj izpostavljena soncu. Sadne kisline iz paradižnika najdemo tudi v kozmetičnih pripravkih, namenjenih proti staranju kože.
Uživanje paradižnika s prehrano do neke mere ščiti telo pred navedenimi boleznimi. Pri ogroženih ljudeh pa se priporoča uporaba prehranskih dopolnil, ki vsebujejo likopen. Največ je tistih, ki so namenjena zaščiti pred škodljivimi vplivi UV žarkov in predstavljajo dobro pripravo na sončenje, še posebej pri ljudeh, nagnjenih k alergijam. Likopen vsebuje tudi prehransko dopolnilo, namenjeno moškim kot preventiva pred težavami s prostato.
NAMIG: Svežega paradižnika ne shranjujte v hladilniku! Za najboljšo aromo in okus je primerna temperatura nad 18 °C.
Mirjana Dunjić Lapuh,
mag. farm.
