Spremembe življenjskega sloga v zadnjih desetletjih –vključno s sedečim načinom življenja in uživanjem pretežno predelane hrane –so v razvitih državah sprožile pandemijo debelosti. Po podatkih NIJZ iz leta 2024 ima v Sloveniji slabih 40% odraslih oseb čezmerno telesno težo in 21% debelost.
Debelost je sicer prepoznana kot kronična bolezen z vplivom na delovanje hormonov in presnovnih procesov,ki hkrati povečuje tudi tveganje za nastanek drugih obolenj. Poenostavljeno rečeno, nastane kot posledica dolgotrajnega neravnovesja med porabo in kaloričnim vnosom v prid slednjega, pri čemer pa ne smemo zanemariti še hormonskih, genetskih in okoljskih dejavnikov. Iz tega izhaja, da lahko telesno težo zmanjšamo z uživanjem manj kalorične prehrane oziroma povečanjem telesne aktivnosti. Sliši se enostavno, v praksi pa je to številnim posameznikom nedosegljivo.
V zadnjem času se za zdravljenje debelosti uporabljajo zdravila, ki so bila prvotno razvita za zdravljenje sladkorne bolezni – agonisti receptorja za glukagonu podoben peptid 1 ali krajše agonistiGLP-1. Pogosto se oglašujejo kot »čudežna zdravila za odpravo kilogramov«, začenši z množično uporabo v Združenih državah Amerike.
Ker posnemajo delovanje telesu lastnega peptida GLP-1, zmanjšajo apetit in občutek lakote ter upočasnijo praznjenje želodca. Neželeni učinki so običajno blagi in prehodni ter omejeni na prebavila, kažejo pa se kot slabost, bruhanje, driska in zaprtje. Izrazijo se lahko tudi kot težave z očmi ali kot padec krvnega sladkorja (hipoglikemija). V redkih, a hujših primerih lahko povzročijo akutno vnetje trebušne slinavke in težave z žolčnikom. Pri tem ne smemo spregledati niti izgube mišične mase, ki lahko vodi v sarkopenijo. Zaradi vseh omenjenih dejavnikov mora zdravnik skrbno pretehtati uvedbo zdravila. V Sloveniji sta trenutno za obvladovanje telesne teže registrirani dve zdravili z zdravilnima učinkovinama semaglutid in tirzepatid. Na voljo sta v obliki injekcijskih peresnikov, ki se aplicirajo enkrat tedensko. Semaglutid privede do znižanja telesne teže za približno 15%, tirzepatid pa celo za 20%. Slednji je namreč dvojni agonist, ki zraven GLP-1 posnema tudi delovanje drugega črevesnega hormona,od glukoze odvisnega inzulinotropnega polipeptida ali krajše GIP. Ker nobeno od navedenih zdravil ni razvrščeno na pozitivno listo zdravil, ju lahko zdravnik predpiše le na beli recept proti plačilu.Kot vsa zdravila, prinašata hkrati tveganje in korist ter nista primerni za vsakogar. Uporabljata se za dolgotrajno zdravljenje, ki ga mora spremljati sprememba življenjskega sloga, vedno pod nadzorom zdravnika.
Zdravniki se običajno poslužujejo predpisa omenjenih zdravil, kadar na alternativen način izguba kilogramov ni bila učinkovita, in sicer predvsem pri osebah z indeksom telesne mase (ITM) nad 30 kg/m2 ali pri osebah z ITM nad 27 kg/m2z vsaj eno pridruženo boleznijo, povezano s telesno težo. Terapija se prične z najnižjim odmerkom in se počasi povečuje do vzdrževalnega odmerka, saj na tak način telesu omogočimo lažje privajanje na zdravilo ter znižamo možnost pojava neželenih učinkov v prebavilih. Omenjena zdravila so torej namenjena dolgotrajnemu zdravljenju in ne kratkotrajni uporabi v smislu »hitrega hujšanja, da se spravimo v kopalke pred poletjem«.
Poudariti velja, da agonisti GLP-1 ne preprečujejo ponovnega porasta teže po koncu uporabe, zato je zelo pomembno, da posamezniki že med samim procesom zdravljenja spremenijo svoj življenjski slog, vključno z zdravo prehrano in povečanjem gibanja. Prav samo gibanje je izrednega pomena za učinkovitost zdravljenja. Pri hujšanju z agonisti GLP-1 namreč pacienti ne izgubljajo le maščobnega, temveč tudi mišično tkivo. Zaradi zmanjšanega apetita in nižjega energijskega vnosa telo primanjkljaj kalorij nadomešča s pretvarjanjem aminokislin iz mišic v glukozo, ki je nujno potrebna za delovanje ostalih organov. Pri hujšanju se posledično lahko del mišičnega tkiva razgradi, ta delež pa se pri hitri izgubi kilogramov, ki je značilna za agoniste GLP-1, še poveča. To lahko vodi v izgubo mase skeletnih mišic (sarkopenijo), na kar moramo biti pozorni zlasti pri starejših. Zato je že med samim zdravljenjem nujna telesna vadba za ohranjanje mišic in prehrana z dovolj beljakovinami. Strokovnjaki načeloma priporočajo med 1,2 in 1,6 g beljakovin na kilogram telesne teže dnevno (odvisno od posameznika), zraven tega pa še trikrat tedensko treninge moči. Pomaga tudi počasen dvig odmerka zdravila, saj posledično padec apetita ni prevelik.
Na tržišču, predvsem na spletu, so se pojavila številna prehranska dopolnila, ki se jih označuje kot mimetike GLP-1. Gre za zavajajoče oglaševanje. Veliko je tudi ponaredkov zdravil. Prehranska dopolnila pogosto vsebujejo različne vlaknine, probiotike in rastlinske izvlečke, kot je na primer berberin, ki ga reklamirajo kot »naravni Ozempic«, ali pa celo zdravilno učinkovino semaglutid, ki se ne sme tržiti kot prehransko dopolnilo. Nakup tovrstnih »zdravil« ali prehranskih dopolnil zato izrecno odsvetujemo, ker so lahko nevarni za zdravje.
AgonistiGLP-1 predstavljajo velik napredek pri zdravljenju debelosti, ki je povod za razvoj številnih drugih kroničnih bolezni. Čudežev pri zdravljenju vsekakor ne smemo pričakovati, saj je za dolgoročni uspeh zdravljenja še vedno ključna sprememba življenjskega sloga.
Pripravila Maruša Škrinjar, mag. farm.