BUČE (lat. Cucurbitae) so botanično velika družina z nešteto vrstami. Sama rastlina je na evropska tla prišla iz Amerike, skupaj s koruzo in fižolom. Na naše krožnike je buča prišla kasneje kot koruza in fižol. V zadnjih letih, s številnimi novimi vrstami, so buče postale redni gost v naši vsakdanji prehrani. V vrhunski kulinariki danes predstavljajo poseben izziv kuharskim mojstrom. Iz buč pripravljamo različne napitke, solate, juhe, priloge, glavne jedi in številne sladice. Uživamo jih lahko surove,kuhane, pečene … Različne vrste ponujajo pestrost okusov in arom, ki jih lahko še dodatno obogatimo z različnimi začimbami. Po okusu so torej nadvse primerne za našo prehrano.
Kaj pa zdravilnost? Večino ploda predstavlja voda, zato so buče zelo nizkokalorične in predstavljajo prvovrstno dietno prehrano. Mlade bučke so velika zakladnica vseh pomembnih mineralov in nekaterih vitaminov. Največ se jih nahaja v lupini, zato mladih bučk ne lupimo in občasno pojejmo kakšno tudi surovo, na primer v solati. Po termični obdelavi se vsebnost zdravilnih učinkovin precej zmanjša. Zaradi velike vsebnosti betakarotenov so zdravilni tudi cvetovi. Uporabljamo jih surove ali obdelane. Cvetovom pred uporabo odstranimo spolne organe (prašnik, pestič in plodnico).
Zdravilne lastnosti buč so poznali že stari Grki in Rimljani. Tudi v kitajski tradicionalni medicini buče zelo cenijo. V zdravstvene namene se uporablja predvsem buča vrste Cucurbita pepo. To je jesenska sorta, iz katere se oktobra pobirajo semena, ki se nato sušijo na 35–40 °C in predstavljajo »bučno zdravilo«. Semena vsebujejo 30–50 % olja v obliki palmitinske, oleinske in linolenske kisline, 30–50% beljakovin, 6–10 % ogljikovih hidratov ter minerale in vitamine. Zdravilne lastnosti gre pripisati predvsem delta-7-sterolu, vitaminu E, selenu in magneziju. Pri ženskah uporaba bučnih semen ugodno deluje na določeno obliko urinske inkontinence (nekontrolirano uhajanje vode), tako da izboljša mišični tonus mehurja. Prav tako imajo bučna semena protivnetni učinek pri blagih vnetjih mehurja, ki so lahko posledica inkontinence. Moškim uživanje bučnih semen koristi pri blagih težavah ob povečani prostati. Pri tako imenovani benigni hiperplaziji prostate je pogosto prisotna inkontinenca in težave pri mokrenju. Učinkovina delta-7-sterol v bučnih semenih je kemično podobna moškemu hormonu testosteronu, zato ugodno vpliva na izboljšanje mišičnega tonusa in zmanjša težave pri mokrenju, predvsem motečo potrebo po praznjenju mehurja ponoči. Z uporabo bučnic se povečana prostata zagotovo ne bo zmanjšala, bodo se pa omilile težave, ki jih lahko povečana prostata povzroča. Pri kakršnih koli težavah s prostato se je pred samozdravljenjem potrebno pogovoriti z zdravnikom.
Uživanje bučnih semen za ohranjanje zdravja lahko nadomestimo tudi s prehranskimi dopolnili, ki poleg buče pogosto vsebujejo tudi izvleček koprive, ki ima blagi diuretični učinek (odvaja vodo).
Iz bučnih semen s stiskanjem pridobivamo tudi v kulinariki cenjeno bučno olje. Naj ga v prehrani ne bo preveč, saj je razmerje med dobro omega 3 in slabo omega 6 kislino v bučnem olju izrazito neugodno. Za zdravilne namene uporabimo samo semena.
Mirjana Dunjić Lapuh,
mag. farm.