JABOLKO je sadež jablane (lat. Malus domestica), ene najstarejših kultiviranih sort sadnega drevja. Izvira iz Azije, od koder se je po različnih trgovskih poteh razširila po vsem svetu. Danes je jabolko najbolj razširjen sadež na našem planetu. Kot simbol ga poznamo že iz davnih časov – Evino jabolko v raju. Močan simbolni pomen ima tudi danes kot blagovna znamka računalnikov Apple (angl. jabolko). Sadež so poznali že Rimljani in stari Grki in ga uporabljali tudi za zdravilne namene.
Jabolka so v vsakdanji prehrani zelo priljubljen sadež pri različnih narodih na vseh koncih sveta. Poznanih je več tisoč sort jabolk. Največ jih pridelajo v Združenih državah Amerike. Različne države so vzele za »svoje« različne sorte. V Sloveniji imamo tri avtohtone sorte: gorenjsko in dolenjsko voščenko in goriško sevko. Med stare, priljubljene in nekoliko zanemarjene sorte pa štejemo kosmače, carjeviče, mošanclje ter bobovce. Največ jabolk pojemo svežih, kot sadje. Na ta način zaužijemo polno »dozo zdravja«, ki nam jo sadež ponuja. Poznamo tudi veliko načinov konzerviranja: posušeni krhlji, sokovi, kompoti, marmelade, čežane, kis. Jabolka so izvrstna surovina za številne sladice, sadne in zelenjavne solate, podajo pa se tudi k mesu, sveža ali predelana – pečena ali dušena. Nekatere kulinarične specialitete iz jabolk so neločljivo povezane s posamezno državo, na primer jabolčna pita z Ameriko, jabolčni sir z Veliko Britanijo, kalvados s Francijo in jabolčni zavitek ali po domače »štrudelj« z večino držav Srednje Evrope. Tudi v Sloveniji ga imamo za svojega kot tradicionalno, domačo, slovensko sladico.
In kaj je tisto, kar ima jabolko, zaradi česar velja pregovor »Jabolko na dan prežene zdravnika stran«? Največ koristnih snovi se skriva v jabolčni lupini. V sodobni pridelavi, na žalost, ta vsebuje tudi ostanke pesticidov. Zato večina ljudi jabolka, kupljena na trgu, pred uporabo olupi. Jabolk, pridelanih doma ali na ekološki način, brez uporabe kemičnih sredstev, raje ne lupimo. Velika količina vode v sadežu prijetno odžeja, zaradi nje pa je sadež tudi nizkokaloričen in primerna izbira v številnih shujševalnih dietah. Je bogat vir vitaminov in mineralov. Največ je vitamina C, ta je predvsem okoli peščišča. Od mineralov je predvsem pomemben kalij, ki uravnava vodni režim v telesu, prenaša signale po živčevju in možgane oskrbuje s kisikom. Visok delež vlaknin in pektina v jabolku spodbuja delovanje prebavnega trakta in pospešuje prebavo. Sadne kisline opravijo v ustih vlogo naravne zobne ščetke. Antioksidanti v jabolku čistijo telo, varujejo celice in stimulirajo imunski sistem, zato jabolko imenujejo tudi sadež mladosti. Tudi jabolčni kis je široko uporaben v kulinariki, predvsem kot začimba v solatah. Mnogi ga uporabljajo tudi v zdravstvene namene, saj velja za domače zdravilo za boljšo prebavo, kot pomoč pri hujšanju in za zniževanje holesterola v krvi. Priporočena uporaba je: 1–2 žlički v kozarcu vode zjutraj na tešče. Osebe, ki imajo povečano izločanje želodčne kisline, naj se uživanju jabolčnega kisa izognejo.
Jabolka so našla svoje mesto tudi v prehranskih dopolnilih. Jabolčni pektini so sestavina pripravkov, ki se uporabljajo kot pomoč pri hujšanju. Zelo priljubljene so kapsule z jabolčnim kisom, še posebej tiste, ki jim je dodan med. Pomagajo pri urejanju prebave, pospeševanju razgradnje maščob in razstrupljanju telesa. Naravni kozmetični izdelki, ki so namenjeni ohranjanju vitalnosti kože, pogosto vsebujejo tudi izvlečke iz jabolk.
Namig: Privoščite si svojo dozo zdravja vsak dan in začnite dan z jabolkom! Zvečer se mu raje izognite. Telo vam bo hvaležno.
Mirjana Dunjić Lapuh,
mag. farm.