Leta 2006 so se na tržišču pojavile elektronske cigarete oz. e-cigarete (EC), ki so v zadnjem desetletju postale precej popularne. Oglašujejo se kot ”manj škodljiva” alternativa konvencionalnim cigaretam, v katerih je tobak nadomeščen s tekočino. Ta se ob vdihu uporabnika segreje in spremeni v aerosol, ki ga uporabnik vdihuje skozi usta. Ker ne delujejo na osnovi gorenja tobaka, niso prisotne nekatere toksične snovi, ki se pojavljajo v tobačnem dimu, zato se smatrajo za varnejše. Kljub temu primanjkuje dokazov o njihovi dolgoročni varnosti, zato se pojavlja vprašanje, ali so EC res varno nadomestilo konvencionalnim cigaretam.
Tekočino EC, ki jo uporabnik po spremembi v aerosol inhalira, sestavljajo nikotin, vlažilci, arome, voda in ostale snovi, ki so zdravju potencialno škodljive. Nikotin se v telesu veže na različne receptorje in tako preko več mehanizmov povzroča sproščanje noradrenalina in dopamina, kar povzroča zasvojenost z nikotinom. Dovoljena koncentracija nikotina v tekočini EC je do 20 mg/ml, vendar nekatere raziskave kažejo, da se v EC pojavljajo tudi višje koncentracije. Na voljo so tudi EC brez nikotina, zato so velikokrat predstavljene kot pripomoček za prenehanje kajenja. Uporabniki so velikokrat zavedeni, saj so tudi v nekaterih breznikotinskih EC dokazali nizke koncentracije nikotina. Ob uporabi EC lahko pride do akutne zastrupitve z nikotinom, katere znaki so zmedenost, glavobol, omotica, zamegljen vid, slabost, pomanjkanje koordinacije, povečanje srčne frekvence in krvnega tlaka. Redko je to vzrok smrti, saj predhodno nastopi refleks bruhanja. Večje tveganje pa imajo posamezniki, ki sočasno uporabljajo več nikotinskih izdelkov, npr. uporaba EC in klasičnih cigaret ali EC in nikotinskih obližev. Nikotin sicer ni dokazano kancerogen, deluje pa kot promotor tumorskih celic, kar pomeni, da lahko spodbuja rast in preživetje tumorja.
Najpogostejša vlažilca v EC sta propilen glikol in glicerol. Ta skrbita, da se tekočina ne izsuši. Kljub temu, da ju je FDA označila kot ”splošno varna”, je malo znanih podatkov o njuni toksičnosti po segrevanju in kroničnem inhaliranju. Študije so dokazale, da povzročata draženje v pljučih in povečata tveganje za razvoj astme. Propilen glikol in glicerol povzročita akuten kašelj, suha usta in grlo, povečano izločanje sluzi v dihalih, ob dolgotrajni uporabi se lahko dihalna funkcija zmanjša, povezujejo pa ju tudi z nastankom lipoidne pljučnice.
Za pogosto poseganje po EC so v veliki meri odgovorne arome, ki se nahajajo v tekočini. Te imajo okus sadja, mentola, sladic, začimb itd. Aromatizirajoče kemične snovi so večinoma prepoznane kot varne ob zaužitju in mnogi proizvajalci jih oglašujejo kot varne, saj se uporabljajo v industriji hrane, vendar njihovi učinki pri vdihovanju še niso v zadostni meri raziskani. Pogosto uporabljene arome lahko povzročijo nastanek kroničnega kašlja, bronhitisa, astme ali drugih pljučnih bolezni.
Zraven že omenjenih snovi pa se v aerosolu nahajajo še prosti radikali, reaktivne kisikove zvrsti, majhni delci in kovine. Vse so potencialno škodljive za posameznikovo zdravje ob inhalaciji. Povzročajo okvare DNK, mutagenost, kar lahko vodi v nastanek rakavih obolenj. Prav tako pride do disfunkcije endotelijskih celic, oksidativnega stresa, preoblikovanja srčne mišice, povišanja srčnega utripa ter krvnega tlaka, kar vodi v nastanek kardiovaskularnih obolenj. Pri tem imajo večje tveganje bolniki s srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi, saj se lahko njihovo stanje ob uporabi EC še poslabša. Omeniti velja tudi, da lahko EC eksplodirajo in povzročijo hude opekline in poškodbe.
Posebna pozornost je potrebna pri otrocih in mladostnikih, saj so ti veliko bolj dovzetni za zasvojenost z nikotinom kot odrasli. Uporaba EC pri mlajših spodbuja začetek kajenja, ima škodljive učinke na razvijajoče se možgane, saj se ti do 25. leta najbolj intenzivno razvijajo. Kot posledica se lahko pojavijo motnje v delovanju spomina, pozornosti, razpoloženja in tesnoba.
Potrebno je še omeniti, da EC predstavljajo različno stopnjo tveganja za že obstoječe kadilce in nekadilce. Popoln prehod z rednega kajenja konvencionalnih cigaret na uporabo EC zmanjša izpostavljenost škodljivim snovem, saj je teh v tobačnem dimu mnogo več, zaznali so več kot 7.000 različnih kemičnih snovi, od tega kar 100 toksičnih. Lahko bi rekli, da ob kratkotrajni uporabi EC pride do manj neželenih zdravstvenih izidov, vendar pa jih Svetovna zdravstvena organizacija kljub temu ne priporoča kot izdelek za opustitev kajenja zaradi pomanjkanja dokazov o njihovi varnosti in učinkovitosti. Učinki dolgoročne uporabe še niso popolnoma znani.
Pripravila: Erika Hameršak, mag. farm.