Materino mleko – skoraj čudežna tekočina, ki zadovolji vse otrokove potrebe. Bogato je z imunsko aktivnimi molekulami, oligosaharidi, metaboliti, vitamini, živimi celicami in številnimi drugimi hranili, njegova sestava pa se prilagaja rasti otroka.
Prvo mleko, ki ga proizvedejo mlečne žleze, se imenuje kolostrum ali mlezivo. Je gostejše, značilne rumene barve in vsebuje veliko količino rastnih dejavnikov ter imunskih faktorjev, ki sodelujejo pri razvoju imunskega sistema. Deluje tudi rahlo odvajalno in pomaga pri lažjem izločanju prvega blata, t. i. mekonija, s čimer se zmanjšuje možnost pojava zlatenice.
V drugem tednu otrokovega življenja začnejo mlečne žleze proizvajati zrelo mleko, ki je na začetku podoja bolj bogato z mlečnim sladkorjem (laktozo), vodo in beljakovinami, proti koncu pa se začne izločati več maščob. Med dopolnjenim četrtim in šestim mesecem starosti se priporoča uvajanje goste hrane, saj materino mleko sčasoma več ne zadošča vsem potrebam za zdrav razvoj in rast. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer priporoča do dopolnjenega šestega meseca otroka izključno dojenje, vendar je pomembna tudi razvojna pripravljenost otroka.
V nekaterih primerih dojenje zaradi različnih razlogov ni mogoče – takrat otroka hranimo z nadomestno mlečno formulo. Na trgu obstaja široka ponudba izdelkov, zaradi česar so starši novorojenčkov in dojenčkov pogosto v zagati, katerega izbrati. Razlikujejo se namreč po sestavi, kakovosti in cenovni dostopnosti.
Sestava mlečnih formul je v Evropski uniji natančno definirana in dostopna na spletni strani Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Kljub temu imajo proizvajalci do določene mere proste roke pri izbiri, katero in koliko določene sestavine bo njihov izdelek vseboval. Dober primer je vsebnost beljakovin, ki se giblje med 1,8 in 2,6 grama na 100 kilokalorij. Če bomo na primer izbrali mlečno formulo s previsoko vsebnostjo beljakovin, izpostavljamo dojenčka večjemu tveganju za kasnejšo debelost.
Za dobro mlečno formulo načeloma velja, da morata biti njena kemijska sestava in biološki učinek karseda podobna sestavi materinega mleka ter da po svoji sestavi ne zadosti le minimumu, določenemu z zakonodajo.
Pogosto vidimo na embalaži mlečnih formul kratice, ki nam pomagajo hitro izbrati ustrezen izdelek, če ima dojenček posebne zdravstvene težave:
- AC – anti colic (proti kolikam/krčem),
- AR – anti regurgitation (proti regurgitaciji/polivanju),
- IT – proti zaprtju.
Proizvajalci ponujajo zraven tega še mlečne formule, primerne za dojenčke s preobčutljivostjo ali alergijo na beljakovine kravjega mleka, kombinirane mlečne formule, primerne za več vrst sočasnih zdravstvenih težav, in mlečne formule za nedonošenčke.
Zelo pomembno je, da pri pripravi obroka iz mlečne formule natančno sledimo navodilom proizvajalca. Vedno ga pripravimo svežega – neposredno pred hranjenjem otroka – in ga ne hranimo za kasnejšo uporabo, sicer tvegamo okužbo z bakterijama Cronobacter Sakazakii in Salmonella, ki lahko povzročita resne okužbe.
Kadar otroku mlečna formula ne odgovarja, menjava z drugim izdelkom ne sme biti nenadna. Proizvajalci svetujejo, da se najprej zamenja le en obrok in nato postopoma vsak dan več. Dojenček namreč potrebuje vsaj 3 dni, da se navadi na nov okus in sestavo, prebavni učinki pa se pokažejo šele po 5–7 dneh. Izjemoma se mora pri hudih prebavnih težavah ali morebitni alergiji mlečna formula zamenjati takoj.
Če ima mamica možnost dojiti, je torej to za dojenčka najboljša izbira. Poleg dobrobiti za zdrav razvoj predstavlja dojenje tudi čustveno vez med mamo in otrokom ter jima nudi trenutke v dnevu samo zanju.
Pripravila Maruša Škrinjar, mag. farm.